Kolumna: Prekopavanje, da te kap

Ne veš, da je potreben čas, da te grablje začnejo ubogati, da so sinice nezaupljive do nove gnezdilnice na drevesu, da por uspeva lepo kot za reklamo, medtem ko je poletna špinača trda kot podplat, in da zlepa ni dovolj visoke ograje, ki je srne ne bi preskočile.

Moja vrtna družica se ne muza zaman, da srne že vedo, kateri del vrta je bio … Tudi ko se gredice iskrijo pod tanko skorjico snega, najdejo srčke zimskega radiča, posmukajo brste ameriške borovnice in se vrnejo spomladi, ko se debelijo popki tulipanov. Pohrustajo jih do grla, za peclje in liste jim ni mar. Živali nam pripravijo tudi druga presenečenja, a potrpljenje z njimi in drobne ukane so del vrtičkarskega vsakdana, o katerem si sosedje poročamo čez ograjo.

PREBERITE ŠE: VRTNARSKI SLOVARČEK ZA ZAČETNIKE, 1. DEL

Vrt me je poiskal

Vrt v ljubljanskih Črnučah me je našel, potem ko sem najbolj vroči del poletja 2012 preživela na ortopedski kliniki. Potrditev, da je vsaka izkušnja za nekaj dobra, je prijateljstvo, ki sva ga navezali s sotrpinko v bolniški sobi, Alenko. Ko nama je rehabilitacija povrnila moči in je bilo energije več kot za hece, me je malo negotovo vprašala, ali me zanima del vrta, ki je za njiju z možem postal prevelik. Na njeno presenečenje sem skočila do neba in ne pretiravam, če rečem, da mi je vabilo spremenilo življenje.

Dokler nisi gospodar na koščku zemlje pod milim nebom, nimaš pojma, kaj je vrt.

Takoj prvo pomlad sem se zagnala, kot se spodobi. Za zelenjavni vrt sem prekopala okoli 50 kvadratnih metrov ravne površine, na kateri so bile pred tem že gredice, očistila del nagnjene brežine za gredo s trajnicami, posadila ameriško borovnico, sadiko breskve … Ker se mi zdi, da žičnato ograjo polepšajo cvetlice, sem tu in tam zanje uredila ozko gredico.

Če jo vrtnarskemu mačku zagode hrbet

Zapisala sem, da sem prekopala okoli 50 kvadratnih metrov za zelenjavne gredice, a v resnici mi je dvakrat po pet velikih gred prekopal in oblikoval kolega, ki je izkušen vrtnarski maček. Z natančnostjo sva iz zemlje družno odstranila vse vidne korenine trajnih plevelov. Od teh je na moji »parceli« največja nadloga gozdna potočarka, katere korenine je treba z vilami in grabljami odstraniti čim bolj v enem kosu, drugače se še bolj namnoži. 

Seveda sem slišala za obdelavo gred brez prekopavanja, a se na mojem vrtu še ne obnese, ker se tla kljub zastirki precej zbijejo, vsako leto pa kakšno gredico posejem z zelenim gnojenjem, ki ga je treba na pomlad vkopati.

PREBERITE ŠE: PRIPRAVA TAL BREZ PREKOPAVANJA

Pred štirimi leti jo je mojemu prijatelju zagodel hrbet, pa sem spomladansko prekopavanje in pripravo gredic za setev »zaupala« gospodu, ki je te storitve ponudil v Pismih bralcev v prilogi Deloindom. Orodje da bo prinesel s seboj, cena poštena, predvidevala sem, da mojstrstvo tudi. Pri delu sem želela biti poleg, pomagati pri odstranjevanju plevela, poskrbeti, da ne bodo prekopane tudi poti ... Ker je bila greda z jesenskim česnom, za ped visokim in sveže okopanim, najbliže vhodu na vrt, se je mojster z vilami zagnal tja, še preden sem pojasnila svoje želje. »Kaj pa imate tukaj, saj je to tudi za prekopat, a ne?« Česen sem rešila, on pa na drugo gredo, zemljo je tu in tam na videz preobrnil, nametal po potkah, med zbitimi dvajsetcentimetrskimi grudami so kvišku molele korenine radiča, ko je že držal grablje, z njimi podrsal sem in tja, nadaljeval na drugem koncu grede, ki mu je bila bolj všeč, ter poškilil proti vreči organskega gnojila, h kateri bi se bilo treba skloniti. »Tale je že, saj kar po vrsti, ne?«

»Saj menda imate kake grabljice«

Naj ga ozmerjam, ga vržem čez ograjo brez plačila? Morala bi zaupati svojemu slabemu občutku že takrat, ko je v avtu na poti do vrta stokal zaradi lukenj na cesti! 

Pritisk se mi je nevarno dvigal, a sem vseeno poskušala prijazno: »Gospod, dogovorila sva se, da boste gredice pripravili za setev. Prosim, če jih pregrabite, da bodo imele obliko, in razbijete vsaj velike grude.« A se ni dal motiti: »Saj menda imate kake grabljice, boste že vi naredili.« 

Če bi se enkrat samkrat sklonil, če bi kdaj z vilami udaril po grudi, giba ne bi spregledala in bi mu dala še malo možnosti … Naj ga ozmerjam, ga vržem čez ograjo brez plačila? Morala bi zaupati svojemu slabemu občutku že takrat, ko je v avtu na poti do vrta stokal zaradi lukenj na cesti! 

Po slabi uri komedij sem ga odslovila pred tretjo gredico in mu za »nesporazum« plačala dvakratno urno postavko. Upam, da so se tudi drugi pri njem opekli le enkrat in da ga nihče ni najel za obrezovanje drevja, kar da tudi obvlada.

Spomladi še vedno ne prekopavam sama, no, po eno gredo, na katero pridejo sredi sezone nove vrtnine, že, drznejših podvigov pa mi ne dopušča hrbet. A sem imela po tem nesrečnem prekopavanju že v naslednji sezoni srečo in našla izvrstnega pomočnika.

PREBERITE ŠE: VAJE ZA VARNO DELO NA VRTU