Setveni koledar – september 2023

Nasveti za sezonska opravila na vrtovih se na neki način ponavljajo iz leta v leto, a kljub temu sezona ni enaka sezoni. Tudi tokratna priporočila za september, ki jih, razumljivo, pripravljamo za ves mesec vnaprej, bodo močno odvisna od naklonjenosti vremena: predvsem od možnosti za pripravo gredic za nove setve, saj so zadnje tedne vrtovi marsikje po Sloveniji v trenutku spremenili podobo. Kot vedno bomo našteli opravila, za katera je čas ob koncu poletja, vam pa ne bo preostalo drugega, kot da se prilagodite posledicam neprijaznih vremenskih razmer.

Zelenjavni vrt

Ker je na marsikaterem slovenskem vrtu vsaj krajši čas stala voda, za začetek začenjamo s priporočili za sanacijo tal – način se razlikuje glede na to, ali je bila vodo onesnažena ali ne.

Kjer onesnaženja ni bilo, je dobro tla, potem ko se posušijo, čim prej oživiti, posebej če načrtujemo setev. Z mokrih vrtnih tal odstranimo zastirko ali folijo, da se posušijo. Pri tleh, ki niso onesnažena, nam mulja ni treba odstranjevati, moramo pa jih prekopati in dodati od 5 do 10 litrov domačega komposta na kvadratni meter, da jih oživimo z mikroorganizmi.

Postopek oživljanja poplavljenih tal z onesnaženo vodo je podoben kot pri tleh, ki jih poplave niso onesnažile, priporočljivo pa je najprej odstraniti mulj, ob nadaljnjem prekopavanju pa dodati enako količino komposta. Na poplavljenem terenu, za katerega sumimo, da bi lahko bil onesnažen z navedenimi snovmi, pa je to jesen priporočljivo le gojenje neprezimnih solatnic (motovilec, letne solate, rukola itd.), če se že odločimo za setev, posebej je odsvetovano sajenje prezimnega česna pred sanacijo tal.

Medtem ko so se proti koncu poletja na eni strani gredice hitro praznile, saj se poslavljajo poletne solate, zgodaj posejani fižol, zaradi mokrote marsikje tudi plodovke, smo jih na drugi strani pridno polnili s sadikami jesenskega in prezimnega radiča, endivije, s setvami motovilca, ponekod celo korenčka takšnih sort, ki hitro dajo pridelek.

Do srede oktobra je idealen čas, da zasejemo novo trato ali obstoječo dosejemo. Foto: Dean Clarke/Shutterstock Foto:

Za sajenje endivije in radiča je septembra že prepozno, lahko pa posejemo solatnice, ki bodo hitro dale pridelek, pa tudi vrste, ki bodo prezimile. Med prvimi so radič tržaški solatnik za rezanje, azijska listna zelenjava, rukola in seveda motovilec. Kako hitro bodo septembrske setve zadnjega dale pridelek, ni odvisno le od jesenskega vremena in temperatur v času setve, temveč tudi od tega, kako na gosto ga sejemo. Potrudimo se, da drobceno seme iz roke spuščamo na tla na razdaljo 2 cm, saj se začnejo mlade rastlinice v pregostih setvah dušiti in nazadovati. Poleg tega je priporočljivo motovilec sejati v vrste, da ga bomo lahko po koncu zime okopali in spodbudili rast. Ta solatnica namreč dobro prezimi – brez pokrivanja. Motovilčevo seme ima dve posebnosti, sveže, letošnje seme nerado kali, zato posejemo leto ali dve leti staro. Druga lastnost je, da veliko bolje kali na svetlobi, zato ga na gredici le vtisnemo v zrahljana tla z grabljami.

Za prezimitev pa septembra (in potem še enkrat sredi oktobra) sejemo zimske solate (zimsko rjavko, nansen, posavko, vegorko in bistro). Na gredi bodo prezimile in zgodaj spomladi po okopavanju nadaljevale rast. Če bodo zaradi lepe jeseni hitro rastle in naredile precej več kot pet listov, jih bomo prepulili in še pred zimo pojedli kot berivko. Ta mesec sejemo tudi špinačo, ki je ljubiteljica hladu. Če ne bomo dočakali pobiranja jeseni, bo dobro prezimila.

Omenili smo tudi plodovke. Z zdravjem paprike zdaj ni pretiranih težav, če pa nam je uspelo čez poletje obdržati zdrave rastline paradižnika, jim najpozneje v začetku septembra odrežemo vrhove, saj višje etaže plodov ne bi imele več časa dozoreti, tako pa bo šlo več energije v dozorevanje obstoječih plodov.

Septembra lahko posejemo tudi stoletno čebulo ali zimski luk, za setev majskega srebrnjaka je že nekoliko prepozno; od konca septembra do novembra seveda lahko čebulo posadimo s čebulčkom. Za sajenje česna je še prezgodaj.

Okrasni vrt

Septembra in vse do srede oktobra je idealen čas, da zasejemo novo trato ali obstoječo dosejemo. Takrat z nje odstranimo tudi plevel. Trate, ki so bile poplavljene, a ne uničene, bo letos jeseni posebej priporočljivo prezračiti, s čimer bomo koreninam preskrbeli zrak. Sicer pa v tem času obstoječe trate ne gnojimo več z dušikovimi gnojili, ki spodbujajo rast, temveč s takšnimi, ki imajo več fosforja in kalija in ki travo pred zimo okrepijo.

Pomladne cvetoče čebulnice sadimo od septembra pa vse, dokler tla ne zmrznejo. Foto: Mariia Boiko/Shutterstock Foto:

Opravilo na okrasnem vrtu, ki ga s septembrom povezujejo tudi nepoznavalci, je sajenje okrasnih čebulnic – spomladi cvetočih. Zato je sicer še nekaj časa. Če nameravamo nakupiti nove čebulice, še posebno redkejše vrste in sorte, moramo pohiteti, dokler je ponudba v vrtnih centrih in spletnih trgovinah še velika.

Če smo ljubitelji trajnic, bomo september gotovo izkoristili za sajenje novih ter razsajanje in delitev obstoječih, seveda tistih, ki so že odcvetele. Ker je zemlja še topla, se bodo pred zimo dobro ukoreninile. Najprej posadimo na mraz občutljive, kot so sivka, materina dušica, perovskije itd. Tudi s sajenjem ali delitvijo zelnatih potonik pohitimo – koreninska gruda naj ostane v enem kosu, s čim več zemlje, plitvo jo posadimo v novo jamo, ki smo jo že pripravili. Sprijazniti se moramo s tem, da po presajanju potonike morda tudi nekaj let ne bodo cvetele. Z izjemo trajnic, ki jih bomo razsajali, drugim ne porežimo nadzemnih delov, odstranimo le poškodovane dele, mnoge pa so zanimive tudi pozneje s svojo suho rastjo.

Medtem ko je za sajenje listopadnih dreves in grmovnic zdaj še prezgodaj, pa sadimo zimzelene grmovnice, kot so rododendroni in azaleje, iglavci in zimzelene žive meje. Sicer pa v tem času poberemo dozorela semena cvetic in potaknemo vršičke balkonskega cvetja, ki bi ga radi razmnožili.

Sadovnjak

Letošnja sadna letina je močno odvisna od tega, koliko so pomladanske pozebe prizadele sadno drevje. Čeprav bo čas za sajenje tega šele novembra, velja prej razmisliti o zasaditvi sadnih vrst in sort, ki ne cvetijo in rodijo hkrati, da bi se v kritičnih letih vsaj del pridelka ohranil.

Posledice pozebe na sadni letini so vidne tudi tam, kjer je sadno drevje obrodilo. Ob pozebi vsi cvetovi namreč niso v enaki razvojni fazi, zato se del plodičev ohrani. Če so zasnovo sadeža delno prizadele temperature pod ničlo, na jablanah in hruškah opazimo pas hrapave kožice okoli srednjega dela plodu ali liso, ki se vleče kot nekakšna kravata ali slinček od peclja proti muhi. Ti plodovi niso bolni, normalno dozorijo in se po kakovosti mesa ne razlikujejo od neprizadetih.

V obloženem sadovnjaku v času debeljenja plodov poskrbimo za oporo obteženih vej z lesenimi rogovilami, oporo morajo imeti tudi drevesa na šibkih podlagah. Po koncu obiranja z dreves odstranimo tudi vse nagnite ali poškodovane plodove, saj se bodo čez zimo spremenili v skladišče trosov glivičnih bolezni. Če sadno drevje prizadene toča, ga takoj poškropimo z bakrovim pripravkom, ki razkuži rane in s tem prepreči širitev rastlinskih bolezni (velja za ves čas vegetacije).

Sadja ne obiramo, dokler ne doseže sladkosti in harmoničnega okusa, ki sta znamenje zrelosti. Plodovi v kleteh namreč ne dozorijo pravilno. Foto: vvita/Shutterstock Foto:

Še vedno je pomembno plitvo okopavanje in pletje kolobarja okrog dreves: z njim preprečimo, da bi trava in pleveli sadnim rastlinam konkurirali za hranilne snovi in vodo, in zmanjšamo relativno zračno vlažnost okoli koreninskega vratu, ki pospešuje razvoj bolezni. Z okopavanjem poleg tega od drevesa začasno odženemo voluharja. Če tega glodavca ni v sadovnjaku, kolobar okoli drevesa pokrijemo z zastirko, v nasprotnem primeru se ji izognimo.

Sadnega drevja že od srede julija ne gnojimo z gnojilom, v katerem je pretežni del dušika (N), ki spodbuja rast. Zaželeno je namreč, da se ta ustavi, les pa dozori, da laže prezimi. Lahko pa uporabimo mešana gnojila NPK ali tista z večjo vsebnostjo kalija (K) in fosforja (P). Zdaj še ni čas za gnojenje dreves s hlevskim gnojem, to storimo šele po koncu vegetacije, ko začne odpadati listje, izognimo pa se mu, če imamo v sadovnjaku voluharja.